tole bo res zlata vreden prispevek....prvic ker je materiala dost...drugic ker rudi rad nerga in tretjic ....no pisan je blo u kombiju tko da se jst tezko berem za sabo...ampak upam da bo.
Ja, zmesan dan. Valjda delamo vse ta zadnjo sekundo in potem rata zmesnjava. Logicna posledica, zbudil smo se v rano jutro, napakiral stvari.......in čakali.......čakali......še čakali......hm....ker se je avto rezerviral en dan prej nismo vedeli ali je naš ali ni. No ni bil. Tako da, Tomaž pa Rudi, polega tega da preživljata čas skupaj, laufata iz centra na letališče, z letališča na center, in avto JE.....sicer malo dražji, ampak jaz bi kar umrla če bi mogla še eno uro sedet v stanovanju. Tako da dan je spet lep, pred odhodom se bomo še najedli, in potem BONSAIiiiiii......vse kar smo dozdej nardil je to da smo se sli pantomimo in pogledali risanko....BigBrother2....
No, v tretje smo odpujsali....."we are on the road again.....tralala la la lala la la la"......ene par fantov se je polulalo na makadamski cesti nekje bogu za levim jajcem. Zdaj iščemo WC za punčke.
V iskanju hostla (Westport, okoli 22:00)
Hostel 1 zaseden, Hostel 2 porušen, Hostel 3 ne obratuje !? Kaj zdaj? Smo pa v najlepšem mestecu ta teden. Na koncu smo Benča in Barbaro pustili v enmu BB (bed&breakfast) jest, Rudi, Tali in Janez pa smo spali v drugem. Skozi smo prisli za 25eurov kar je ful ugodno. Gospa je bila zelo prijazna.
Torek, 24.7.07
Sveze torkovo jutro....smo pojedli kar je Tali spekla in napekla, vmes pa nas je nasa gostiteljica še opozorila da po načrtovani poti ne bo šlo ker se je most sesu u vodo. Svašta! Zdaj čakamo še ta zadn par da pozajtrkuje.......25min kasenje.....še kar čakamo....zajtrk je najbrž res dober......"Ovce majo vonj po puloverju..." je rekel Rudi med čakanjem......hm....spet lačen??
Patricija: "Rudi, glej levo" Rudi:"Zakaj?" Patricija: "Ker je na desni McDonalds" HA!
Benjamin si je res vzel čas za zajtrk. Ko smo šli je bilo sonce že zelo visoko. Sprednji trije so že k sveta trojica. Tomaž vozi k da bi se rodil z volanom na desni roki, ura je pol enih, stvari smo že videli za vsaj pet dni. Ceste so gor dol, gor dol....levo, desno.....Veliko je ruševin, cerkev, gradov, in njihova značilna pokopališča z keltskimi križi. Živali so vse na prosti reji(Irenin veterinarski zaznamek)
Ustavili smo se v Ashfordu, kjer je najbolj fascinanten grad baje v lasti družine Guiness, okoli ga obdaja jezero. Ko v kaki Disneyevi risanki, samo malo manj kičasto. Tale naš "van" (tko ga je Rudi hotu rezervirat, stric na drugi strani je mislu pa da išče kombi za banane prevažat.) je zakon!! Placa je milijon, Janez je dobil titulo najboljšega kopilota (no, vsaj v avtu) Pešake je zanesljiv samo 97%.
Irska je resnično zelena država. Pa še nekdo nas ma res rad, ker sonce tko prpeka da smo vsi v kratkih rokavih. Ne vem, če bi si lahko kdo od prisotnih želel še česa več.
Patricija je v zanosu dobit sliko mlinov na veter odprla vrata sredi vožnje na polno. Saj ne da nas je skoraj pozaugalo ven, podlegli so samo štunfi, ki pa jih je šla iskat sama.
Tomaž:" Ja, lohk si recesiven homozigot....", Rudi:"jest že nism noben homo. jebi se;)"
No, ven iz mesta Galloway že ene par uric. Naslednji postanek je bil v Blackheadu, kjer smo si želodčke napolnili z (ne moreš da verjameš) toasti. Kamen pri kamnu in kamen zraven kamna in kamen ob kamnu. Gre za naravni rezervat. Hudo k pajk. Pa še osličke smo srečal. Vovkota se stalno izmenjavata na glavnem sedežu....
Na Cliffs de Moher je bilo nepregledna množica ljudi. Je zelo turistična točka. Tici se je skor zvalila v prepad, da je naredila sliko. V lasti imamo tri nove tradicionalne piščalke. Pa vse so v D. Mal nas baše cajt in občasno prihaja do kakih trenj. Ampak vse preživimo, in obližemo bojne rane. Mamo pa kr zegen, trajekt je startal 32,6 sekunde za tem ko smo parkiral. Je pa res da ščije. Verjetno je gun k nam je šu prej na roko pičil v pub na Guinessa. Matej in Rudi trenutno razmišljata o plavanju v oceanu.....Janez pa že pol ure modro molči.
Ker smeh.....ko smo dejansko prišli do najbolj zahodne točke Irske, je ocean butal s polno paro. Vodo je odnašalo pet metrov gor in vsi smo bli takoj premočeni. In potem kindersuprise, Janez se začne slačvat Rudi pa je zraven vpil, "neeeeee gospod predsednik!!" Ker Vovkota ne bi mogla mirno spat, sta se tudi onadva začela slačit, kljub temu da se je videlo da ju malo zebe. Vsi trije so ne potem 10min namakali v oceanu. Bravo!
Potem smo šli do mesta killernney kjer smo poiskali hostel za B, B in J. Vreme je bilo ubijalsko, vidljivost nična. Ostali smo spali v kombiju, ki se je nahajal sredi močvirnatega travnika, polnega kravjakov in mušic. Zakon! Preden se napraviš, pa gate pa štunfe, pa razporeditev za spanje....traja.....je pa zanimiva izkušnja.
zbudil smo se ob 5.30. tomaz je zacel govort kok polozajev je sprobal in kok reber ga boli....patricijo je zacel zulit pedal ki ga je imela pod glavo...rudi pa je baje vecino casa prebedel v strahu za svoje ovcice.kukrkol, start je bil ob sedmih, tut ta hostlni trije so bli tocni....edin wc se niso tok zgodi odprti. ubistvu tle na zahodu vse zazivi okrog devetih in cez. zajtrk smo mel v nacionalnem parku. spet toasti. ne me sezuvat. za mal bl raznoliko prehrano sm ucer kupila marmelado( da ne bo skoz pastete pa sir pa sunka in to....)ampak na konc sm bla sploh edina k jo je jedla.zdej pa proti soncu!!!!!
ceprou smo kr naprej rinil v slabo vreme nas je zasledvalo dobro. to je pa irish good luck. barbari se je sfuzlal in je ksno uro brala tekst v anglescini,jao;)
za nazaj se koncn lahko mal drzimo benjaminovega originalnega plana, tko da je med turisticne tocke padel tut rock of cushel(za imena zgradb in mest ne odgovarjam-blame rudi;)))
ker smo bli kr zgodni ni blo neke hude guzve. aja, dobil smo celo voden ogled in je bil stric vodic res faconar. med najvecjo znamenitost spada neka"podrtija" domnevno patrikovega kriza(mozn da koga druzga....sam je blo res zgodi;)
majo krdva. original u muzeju in enga za turiste. je vodic reku da ce ga lahko objames.....no,da mas vrjetn dolge roke,haha.u resnic te naj neb nikol vec bolu zob.(aja,pa tist k ga po eni nogi devetkrat obkrozi se kao v roku enga leta poroci....sej ne da je tomaz skor zajc ratu;)
pot nas je, nedobudne avanturiste vodila v....killkenny. pac neki malo mesto z gradom in lastnim pirom.
mal smo ze utrujeni...od voznje in valda tut mal drug od druzga,haha.janez bo(po moje) k pride domov kr u puscavo za dva dni picil al pa zacel jogo trenirat. aja pir......ja no,pir k pir. sam kaj pa jst vem. men so vsi prblizn enak zanc. bi blo treba ksne strokovnjake prasat. zdej pa je plan-dublin, shoping, jest,spakirat,spat,letalo.
ce se bo le dal....u tem tocnem zaporedju;)
pa se skupna klometrina:1230 km.matej ce je narobe:please do not kill me...
kratka obnovica....dogajal je se mnogo in veliko vec....pa nej bo to to.
irena&pisal nergac rudi;)
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
3 komentarji:
Ooooo, hvala za napisano besedilo. Lepo da sta se potrudila in stipkala ter dzdešifrirala pisavo :-) Upam, da bo sledilo še nadaljevanje napisanega besedila. Me prav zanima kaj vse smo se skvačkali na letališču v Londonu in vse do prihoda domov. Tudi prispevek o obisku gore Patrick se priporocam lahko samo na mail za moj arhiv, ker sem si pozabila prepisat vso stvar.
Ireni in Rudi, hvala in lepo se imejta.
Tici
Ooooo, hvala! Prav fajn je bilo prebrati kaj vse smo delali in doživeli. Sicer pa upam, da sledi nadaljevanje, ker me pošteno firbec matra, kaj vse smo skvačkali, ko smo pisali še na letališču in vse do doma.
Ireni in Rudi, hvala ker sta se potrudla in natipkala vso to stvar.
Lepo se imejta in vsi ostali tudi, ki tole berete,
Tici
p.s. Ireni, a bi se ti dalo pretipkat se moj prispevek o obisku gore Patrick in mi ga lahko kar na mail pošlješ.
:)
Se tudi drugi vživljamo v vaše dogajanje. Si pa čisto predstavljam Janeza, k gre v ocean, kot dobrega košoferja, Tomaža skakajočega. Njemu bi zihr zneslo vseh devet krogov. :)
Objavite komentar